ZBIRANJE INFORMACIJ O DELODAJALCU
Najpomembnejši korak pri začetku pogovorov o zaposlitvi s potencialnim delodajalcem.
Zakaj zbirati podatkov o delodajalcu? Prvič zato, da vemo kaj je njihova osnovna dejavnost, da spoznamo njihove poslovne navade, lastnosti in proizvodne, storitvene oziroma prodajne značilnosti in drugič tudi zato, da nebi izgubljali časa z nekom, ki je "problematične" narave, ki pogosto menjajo zaposlene in ima morda z zaposelnimi tudi pravno nerazčiščene odnose.
Kje do vseh teh informacij? Osnovne podatke o delodajalcih lahko zagotovo najlaže dobite kar preko interneta. Večina podjetji ima izdelane lastne spletne strani, kjer se več ali manj uspešno predstavljajo in vam s tem ponudijo iztočnice za nadaljne korake. V primeru, da delodajalec svojih strani še nima, pa so nekateri njegovi podatki dostopni tudi na straneh GZS-ja (register), Ajpesa in mnogih bonitetnih hiš.
Na teh straneh boste našli podatke o dejavosti delodajalca, številu zaposlenih, datum ustanovitve podjetja in podobne informacije, ki so za prvo silo dobrodošle. Vse ostale informacije pa je potrebno iskani po poti morebitnih poznanstev, bivših zaposlenih in tudi na Zavodu za zaposlovanje RS, kjer vas bodo tudi sami znali opozoriti na "problematična" podjetja. Odgovori delodajalca in vašega predhodnika na željenem delovnem mestu o tem zakaj je zapustil delovno mesto znajo biti zanimivi in kot po pravilu različni. Vprašanje je le komu verjeti...
Zakaj zbirati podatkov o delodajalcu? Prvič zato, da vemo kaj je njihova osnovna dejavnost, da spoznamo njihove poslovne navade, lastnosti in proizvodne, storitvene oziroma prodajne značilnosti in drugič tudi zato, da nebi izgubljali časa z nekom, ki je "problematične" narave, ki pogosto menjajo zaposlene in ima morda z zaposelnimi tudi pravno nerazčiščene odnose.
Kje do vseh teh informacij? Osnovne podatke o delodajalcih lahko zagotovo najlaže dobite kar preko interneta. Večina podjetji ima izdelane lastne spletne strani, kjer se več ali manj uspešno predstavljajo in vam s tem ponudijo iztočnice za nadaljne korake. V primeru, da delodajalec svojih strani še nima, pa so nekateri njegovi podatki dostopni tudi na straneh GZS-ja (register), Ajpesa in mnogih bonitetnih hiš.
Na teh straneh boste našli podatke o dejavosti delodajalca, številu zaposlenih, datum ustanovitve podjetja in podobne informacije, ki so za prvo silo dobrodošle. Vse ostale informacije pa je potrebno iskani po poti morebitnih poznanstev, bivših zaposlenih in tudi na Zavodu za zaposlovanje RS, kjer vas bodo tudi sami znali opozoriti na "problematična" podjetja. Odgovori delodajalca in vašega predhodnika na željenem delovnem mestu o tem zakaj je zapustil delovno mesto znajo biti zanimivi in kot po pravilu različni. Vprašanje je le komu verjeti...
Kdaj se odločiti za samostojno podjetniško pot?
- Tveganje - Če želite na podjetniško pot, morate biti pripravljeni sprejeti tveganje, ki lahko zajema nekaj denarja, predvsem pa veliko vašega časa, vztrajnosti, živcev in težkih trenutkov. Prevzemanje tveganja pomeni tudi možnost, da podjetje ne uspe, vendar je to povsem običajno. Zmagajo pa najbolj vztrajni.
- Energija, trdo delo in odrekanje - Podjetništvo vsaj v prvih treh do petih letih predstavlja znoj in solze, kar pomeni trdo delo, veliko težkih odločitev in trenutkov.
- Odgovornost - S prvim korakom na podjetniški poti sprejmete popolno odgovornost za svoj poslovni uspeh.
- Delovne izkušnje - Sicer podjetništvo običajno pomeni »learning by doing«, vendar izkušnje iz organizacije, komunikacije, nastopanja in prodaje izjemno koristijo. Ni nujno, da so to delovne izkušnje, lahko je tudi delo v društvih, klubih ali kako drugače.
- Navdušenje - Ne glede na vso trdo delo, pa brez navdušenja, zabave in prijetnih trenutkov ne gre.