Zlati in srebrni kovanci

Numizmatika je zbiranje kovancev in bankovcev. V današnjem času pa se kovanci, natančneje zlatniki in srebrniki kupujejo ne le v zbirateljske temveč v naložbene namene. Zlati in srebrni kovanci so namreč oblika naložbenega zlata in srebra na tržišču. Takšni zlatniki in srebrniki numizmatične vrednosti sploh nimajo.

Čistina zlata v naložbenem zlatniku mora biti najmanj 900 tisočink ali več. Izdelujejo se na osnovi povpraševanja in ne na zalogo. Pravilo pri zlatnikih, namenjenih naložbam je, da morajo biti skovani po letu 1800 in da morajo biti ali pa so morali biti uradno plačilno sredstvo države iz katere prvotno izhajajo.

V Evropi se največ prodajajo zlatniki, ki jih drugače imenujemo »Dunajski filharmoniki«, izdelani so iz čistega zlata, njegova čistina je namreč 999,9 tisočink. Kot naslednje evropske zlatnike lahko omenimo »Dukate«. Dukati so zlatniki, ki izhajajo iz Benetk, njihova čistina pa je 986 tisočink.
Avstralija ima svojo vrsto zlatnikov, ki jih imenujemo »Avstralski kenguru«. Njihova čistina je 999,9 tisočink, kovati pa so jih začeli leta 1986.
Kanadski javorjev list je zlatnik, ki v Kanadi nima le naložbene vrednosti temveč je hkrati tudi simbol svobode in neodvisnosti. Od leta 1982 imajo vsi ti zlatniki čistino 999,9 tisočink.

Tudi pri srebrnih naložbenih kovancih se vrednost določa glede na njihovo čistino, vsi najpogosteje prodajani pa imajo najvišjo možno doseženo, ki je 999 tisočink. Vsak srebrnik mora biti shranjen v njemu lastni embalaži, saj se tako preprečuje oksidacija srebra. Morda je pri teh kovancih vredno omeniti, da so leta 2008 začeli izdelovati tudi srebrne »Dunajske filharmonike«, leto prej pa srebrno »Avstralsko koalo«.

Za naložbene kovance se uporabljata tudi paladij in platina. Cena kovancev iz paladija se dnevno uravnava glede na borzno ceno paladija. Platinaste naložbene kovance pa je večina držav začela izdelovati šele po letu 1983, sicer pa čisto prve platinaste kovance zasledimo v Rusiji, kasneje pa se je platina uporabljala tudi v Španiji – platini so namreč primešali baker in jo uporabljali pa ponarejanje zlatnikov, saj je bila takrat popolnoma nevredna. Ti ponaredki so danes dejansko vrednejši od originalnih zlatnikov.